Že kot majhna punčka sem vedno zelo rada ustvarjala. Mogoče bi zasluge moje ustvarjalne žilice lahko pripisali prav moji mami, saj se je ukvarjala z oblikovanjem in poslikavo keramike. V njenem ateljeju je bila keramika vsepovsod. Dostikrat se je pošalila in pripomnila, da je keramika lažja za oblikovanje kot pa življenje. 

Neko popoldne, ko sem obiskala njen ustvarjalni kotiček, sem imela zanjo prav posebno vprašanje. Zanimalo me je namreč iz kje izvira njena želja po oblikovanju keramike. Povedala mi je, da je v času študija veliko potovala po svetu, kjer se je srečevala z različnimi kulturami. Najbolj pa se ji je v spomin vtisnil mozaik iz barvnih keramičnih ploščic o katerem pravi, da sanja še danes. Barvita keramika jo je tako navdušila, da se je odločila, da se ob vrnitvi domov takoj loti ustvarjanja. 

Barviti mozaik je krivec, da je v našem gospodinjstvu dandanes keramika zelo prisotna. Mama ni želela kupovati servisnih setov v trgovinah, odločila se je, da vse izdela sama. Njeni začetki ustvarjanja so se namreč začeli ravno z oblikovanjem servisnih krožnikov, vrčev za vodo, vaz različnih oblik in velikosti, skodelic itd. Vse zgoraj našteto je keramika, umetniško delo izpod rok moje mame.

Zelo sem ponosna na njeno umetniško ustvarjanje, saj ob poplavi plastike in drugih materialov na trgu, dandanes pozabljamo na kakovost, ki jo v sebi nosijo keramični izdelki. Ker ustvarjalnost zahteva svoj čas, se dandanes dogaja, da se umetniška dela premalo cenijo. No, razen če ne gre za priznanega, že uveljavljenega umetnika.

Mogoče je razlog za upad in precenjenost umetniškega dela potrebno pripisati pomanjkanju časa za umetniško ustvarjanje in poplavi konkurenčnih izdelkov na trgu. Ne vem, gotovo je prisotnih cel kup dejavnikov, ki vplivajo na to. Življenjska sopotnica moje mame je prav gotovo keramika, katero bo oblikovala tudi v prihodnje. Pa naj se zgodi kar koli, pravi.