Ko sem začela opažati, da moja hčera nima zaupanja vase, da se zapira v sebe, sem takoj odreagirala, osebna rast, ki je bila potrebna, se je ustavila, ona se je ustavila, lebdela je nad seboj z svojo nezadovoljno postavo, z ničemer je nisi mogel razveseliti, začutila sem, da potrebuje mojo pomoč.

Še kako je pomembna osebna rast otroka in tisti otroci, ki se imajo radi, ki so srečni sami z seboj, ki so samozavestni, bodo tudi uspešni. Vse to pa pri moji hčeri nisem več videla. Čeprav sem jo vzgajala v lepem okolju, vedno hvalila, a očitno je nekaj manjkalo, kajti njena samopodoba je bila nizka. 

Ker sama nisem vedela, kaj naj naredim, sem se šla posvetovat k psihologu. Sam psiholog me je pohvalil, ker sem prišla sama, ne da bi pripeljala z seboj otroka, moja osebna rast je bila super, potrebovala sem pomoč  in nasvete za hčerko. Po eno urnem pogovoru sem bila pomirjena, ker sem že vedela kje začeti in kako na nek način pomagati hčeri. 

Pristopila sem počasi in razumevajoča do nje, to je bilo ključnega pomena. Vsak dan sva se več pogovarjali. Njena osebna rast se je začela prebujati, veliko sem jo spraševala, kaj si želi delati in kaj želi v življenju postati. Prvi njeni odgovori so bili zelo negativni, pa ne da ne bi povedala kaj si želi, je povedala, a na koncu dodala, da to ona ne zmore. Ko sem jaz njej začela govoriti, kako priti do ciljev in da so uresničljivi se je počasi njena osebna rast prebujala, zazdelo se mi je, da enostavno ni vedela, kako bi prišla do cilja, ko pa sem ji jaz odprla oči je videla, da zmore. 

Danes je prekrasno dekle in ključnega pomena je bil tisti čas, ko je stagnirala in je njena osebna rast bila na nuli, hvaležna sem sebi, da sem to prepoznala in ji znala pomagati. Otroci vas potrebujejo, da jih vzpodbujate.