Živel sem v stanovanju in sem podedoval staro hišo mojih starih staršev. Čeprav je bila stara, sem v njej vedno videl prekrasno nizko hišo, ki ima velika ALU okna in v kateri živim jaz. Sprva si nisem mogel privoščiti, da bi šel živet tja, ker sem imel takšno službo, da bi moral dati odpoved, kar pa nisem želel, ker sem bil mlad in se mi je poslovna pot ravno odpirala.

Da bi hišo prodal, ker sem tako in tako živel v bloku, pa mi srce ni pustilo. Denarja mi ni primanjkovalo in zato sem se odločil, da bom hiško uredil in da bodo moje želje postale realnost in bo hiša dobila tisto lepo podobo, katera bodo krasila velika ALU okna in bo na koncu izgledala, kot hiška iz pravljice. Začel sem z deli za vikende. Tako sem vse vikende preživel v tej hiši in jo počasi urejal. Bilo je potrebno veliko grdega dela, moral sem veliko razbijati stene in narediti vse na novo, ko sem dal montirati ALU okna, se, spal na mrzlem, ker se mi ni splačalo zvečer voziti v stanovanje in potem spet nazaj. 

Danes ko je hiška dobila svojo podobo, razumem dedka in babico, ker jih takrat nisem, zakaj sta se odločila, da sta hiško dala meni. Ponosna bi bila danes, če bi videla, kaj sem naredil, kako lepa hiša je nastala in kako lepo so prišla ta velika ALU okna, postala je prava pravljična hiška. Tako sem še naprej vikende preživljal v tej hiški, občasno sem jo dajal v najem. Ljudje so radi prišli iz mestnega vrveža na podeželje in izkusili to svobodo, ko so zjutraj imeli pogled na travnik skozi ALU okna in v tišini pili kavo. 

Ko tako gledam hišo od daleč, ko se pripeljem, vidim, zakaj rad hodim v njo, to je bil moj drugi dom, danes pa je z mojo pomočjo in z sanjami, da bom enkrat imel svoja velika ALU okna dosegla to ,da je to pravzaprav sedaj moj pravi dom.